Listnata vzmet Ford Transit – osnova vzmetenja dostavnega vozila

Listnata vzmet pri Ford Transitu je osnovni element vzmetenja gospodarskega vozila. Transit uporablja pol-eliptične listnate vzmeti. Glede na model ima lahko vzmet različno število listov – na voljo so trislojne, dvoslojne in enoslojne (t.i. enolistne) vzmeti. Pri starejših modelih (MK2 in MK3) so bile listnate vzmeti uporabljene tudi pri sprednjem vzmetenju, pri novejših pa jih nadomeščajo spodnje roke. V naši trgovini najdete tako nove kot rabljene listnate vzmeti za Ford Transit, izdelane na Poljskem v visoki kakovosti.

Listnata vzmet Ford Transit – konstrukcija

Listnate vzmeti so lahko del prednjega ali zadnjega podvozja. Izdelane so iz vzmetnega jekla in sestavljene iz več vzporedno nameščenih ploščatih lamel. Komponente listnate vzmeti vključujejo:
- glavni list,
- pomožni list,
- gumijasti omejevalec,
- nosilec vzmeti,
- središče (srce vzmeti),
- puše.

Zakaj potrebujete listnato vzmet pri Ford Transitu?

Osnovna naloga listnate vzmeti je dušenje vibracij, ki se prenašajo s šasije na karoserijo. Ko vozilo naleti na neravnino, udarec absorbirajo amortizerji in listnate vzmeti. Poleg tega vzmet podpira karoserijo in ohranja pravilno višino. Njena zasnova omogoča tudi absorpcijo sil pri zaviranju in pospeševanju. Težje kot je vozilo, več listov naj bi imela vzmet.

Montaža listnate vzmeti Ford Transit

Vzmet je nameščena na spodnji strani vozila. Glede na različico Transita je lahko nameščena spredaj ali zadaj. Pripeta je lahko na pogonsko os s pomočjo objemk ali na karoserijo z nosilcem. Običajno je montirana vzporedno z vzdolžno osjo vozila.

Na kaj morate biti pozorni pri nakupu listnate vzmeti za Transit?

- razdalja od puš do središča,
- širina vzmeti v središču,
- debelina na sredini,
- premer puš,
- skupna dolžina vzmeti.
Ne pozabite, da se je vzmet lahko skozi leta deformirala in da je lahko njena dolžina drugačna. Upoštevajte razdaljo od puš do središča.

Glavni razlogi za poškodbo listnate vzmeti Ford Transit

- obrabljeni amortizerji, ki ne dušijo gibanja karoserije,
- preobremenitev vozila, ki vodi do hitrejše obrabe ali loma,
- razpokane puše,
- zelo nizke temperature, ki vplivajo na trdnost jekla in lahko povzročijo zlom.